Nov dan

Minil je teden in kot je bilo v naravi prekipevanje obilja, tako tudi v vsakdanjem življenju.

Tako zelo imam rada ta čas.

Ko še ni vse 'dokončano',

ko je toliko vsega v pričakovanju in vendar je upanje.

Življenje. 

Včasih ga občutim s takšno močjo, svojega in tistega,v katerem bivam.

In hkrati je toliko bolečine, zlomljenosti.

Ja, rojevanje novega življenja je lepota in čudež

in bolečina.

Magnolija

                                                           3.april 2017

Včasih zaidem v popolnoma neznan konec Ljubljane. 

                                                    Iščem ulico in najdem magnolijo.

 Čudežno, novo, upanja polno.

 Vse to v nebo razprto cvetje.

 Radostno ptičje petje.

  Sonce, ki preseva sočno žilnate cvetove

 drobne mlado zelene listke,

 veter, ki (o)sveži zrak..

                                                   Ustavilo me je kosovo žgolenje.
                                              Sedel je na veji, sredi razkošja rožnate in pel...
                                                     Odletel je, jaz pa sem obstala
                                                      in dihala nežni, sladki vonj.
                                                         

                                                     Barve novega, starega življenja.                                                                                    

                                                                Bil je lep dan.