petek, 25. avgust 2017

Prosim za Besedo

"Nič ne odgovoriš?

Kaj je to, 
kar pričajo proti tebi?"

On pa je molčal 
in ni nič odgovoril.
Mr 14,60b -61a





Nikoli Te nisem prosila
za besede.



Prišle so same
in na silo vstopile
vame.



Nikoli Te nisem prosila 
za besede.



Bile so že od nekdaj 
tam,

povsod naokoli
skrbno nametane,

igrivo izbrane
v knjigah
 skrite

in neskončno same.


četrtek, 24. avgust 2017

Sylvia Plath, spet

To je srce,

to razdejanje, ki stopam vanj.



O, Zlato dete, ki ga bo svet ubil in použil.
                                            
Sylvia Plath


Spet je v Književnih listih omenjena Sylvia Plath, ob izdaji novega prevoda pesniške zbirke Ariel:

(...)Kot je pred leti povedala Frieda Hughes, Sylvijina in Tedova hči, pesnica in slikarka, si je mama želela
"da bi se zbirka Ariel začela z besedo ljubezen in končala z besedo pomlad. V njej je hotela zajeti obdobje, ki se začne tik pred razpadom zakona, do začetka novega življenja."
Cit., Delo, KL, 22.8.2017

Svet (vključno z mano) menda pozna prevod, ki ga je po pesničini smrti uredil Ted Hughes.
Na novo urejen prevod naj bi bil tak, kot si ga je menda želela Sylvia.
Menda pišem namenoma in zato, ker v resnici nihče ne more vedeti, kaj si je ona želela.

Vseeno mi je, kako so pesmi razvrščene.
Pretresljive so in tako zelo boleče in nasilne in polne ženske bolečine, da sem se v njih prepoznala.
Z njo sem stopila v nov svet, dobesedno v žensko besedo, ki je bila do takrat svet 'močnih moških' pesnikov.



V mojem jeziku je Beseda ženskega spola.
Kako bi vendar moglo biti drugače, saj ima moč ustvarjanja.



          
Foto. Internet

sreda, 23. avgust 2017

Svinčnik




Nihče ne ve, 
kakšna slast je
sveže ošiljen svinčnik
v roki.



Ajta ga je šilil z nožem
tako enakomerno kot s šilčkom.

Kot otrok lomim sveže ošiljene konice.

Preveč pritiskam.
Igram se.
Delam zavoje.

Čeprav nisva vselej uglašena,
ga slišim,
kako šepeta.




Skupaj govoriva
papirju
na uho.



ponedeljek, 21. avgust 2017

Glas

L je našel svoj Glas.
In dolgo je potreboval.
A zdaj govori, s svojo mistično, pripovedno, slikarsko Glasbo...


Sv. Daniel, Štanjel

Bom jaz kdaj našla svoj Glas?
Bom zmogla zapisati, kar moram?

Zdaj sem besnela na zanemarjenem vrtu.
Roke me bolijo od puljenja plevela iz presušene zemlje...
Dež rosi in kar ne more in ne more padati, 
kot bi se od vročine zemlje vse kaplje posušile, 
še preden se dotaknejo zemlje.
Pa vendar vse še kar raste.

Včasih kot danes, mi gre vse mimo.
Komaj čakam dežja. 
Takšnega zaresnega. 


V soboto, 19.avgusta, 2017