Pišemo zato,
da se rešimo poraženosti,
ki jo doživljamo vsakokrat,
ko predolgo govorimo.
Pisanje
vsakega misleca prebiva
v samoti,
in prav zaradi te oddaljenosti, pravi Maria Zambrano,
"daleč
od vseh stvari
lahko odkrivamo
odnose
med njimi".
Vse,
kar mora biti šele prepoznano,
je ovito v temo
in molk.
Zahteva
tkanje in podiranje
vrstic,
rahljanje besednih vozlov,
iskanje vzorca
med begavimi prividi
in varljivimi črtami
ločnicami,
razpredanje skrivnostnega
polmraka.
Maria Zambrano/Alenka Rebula