Zakaj pišemo?

Pišemo zato,

da se rešimo poraženosti,

ki jo doživljamo vsakokrat,

ko predolgo govorimo.

Pisanje 

vsakega misleca prebiva

 v samoti,

in prav zaradi te oddaljenosti, pravi Maria Zambrano,

"daleč 

od vseh stvari 

lahko odkrivamo 

odnose 

med njimi".

Vse, 

kar mora biti šele prepoznano,

je ovito v temo 

in molk.

Zahteva 

tkanje in podiranje 

vrstic,

rahljanje besednih vozlov,

iskanje vzorca 

med begavimi prividi

in varljivimi črtami 

ločnicami,

razpredanje skrivnostnega 

polmraka.

Maria Zambrano/Alenka Rebula

Kaj je bilo prej, beseda ali črka?

V začetku je bila Beseda.

Jn 1,1

Kaj je bilo prej, beseda ali črka?

Če pomislim, kako sta obe prihajali v moje življenje;

je bila verjetno najprej črka.

Ali pa je bila beseda? 

Ne vem, katera je bila prva beseda, ki sem jo izgovorila.

A verjetno je bila najprej kakšna črka, zvok, brbljanje...

Najprej slišiš govoriti mamo.

Kako otrok sliši mamo, ko je še del nje?

Kakšne besede (mi) je govorila, ko sem bila še v njenem trebuhu?

Ali obstajajo vse besede, ki jih je izgovorila, 

ko sem bila še del nje, 

spravljene v eni od možganskih krivulj?

In so tako postale del mojega telesa?

Naše telo je stkano iz besed, 

ki so jih vsejali v nas, 

pravi Alenka Rebula.

Zdaj so besede samoumevne.

Toliko jih je, 

da gladko preslišim večino.

Pa vendar, 

ušes na morem zapreti tako kot oči. 

In jih slišim, 

čeprav jih ne slišim, ne zaznam.

Fotografija: Internet