nedelja, 20. december 2015

Zima, ki je ni

Nisem vedela, kako zelo pogrešam mraz in sneg.
Saj je prijetno, ko v travi še vedno cvetijo marjetice
in na vrtovih kakšna vrtnica.
Decembra.

Pa vendar je čudno in nenavadno, ko je tako toplo
(čeprav praktično; še vedno sem v dokaj lahkih oblačilih in obutvi).
V mestu je sivina in meglena koprena.

Sončna luč ugaša.
Tema se zadržuje z meglo čez dan, povsod...

Prejšnjo nedeljo je po skavtih prišla je luč miru iz Betlehema.
Nosila sem jo, v lanternici
previdno, skozi večer, čez obvoznico,
domov.
In ko sem se sinoči vračala domov,
sem skozi meglo videla lučko na našem balkonu.

Hecno, svečka presvetli meglo.

Jutri je sončev obrat.
Spet počasi v daljši dan, v svetlobo.
Božič prihaja.

Potihem si želim,
da bi namesto meglene beline
mesto pobelil sneg.