se je začel sončno, žareče, pričakujoče.
Te cvetlice sem poimenovala Japončice,
še preden sem izvedela za njihovo prelepo ime: Kozmeje (zanalašč pisano z veliko začetnico),
(nekje sem videla fotografijo Japonske pokrajine z morjem teh cvetlic).
In zame so še vedno Japončice, krhke, ljubke.
Pred mnogo leti sem jih v Botaničnem vrtu prvič srečala žive in narabutala nekaj semen.
Naslednje poletje so cvetele na balkonu, vse žareče in lepe.
Menda se jim strokovno reče Cosmos Sulphureus,
po naše oranžne kozmeje.
Že dolgo jih ni več na mojem balkonu, so se pa naselile na vrtu na Goričkem...
Tale na fotografiji je zrasla na Gorenjskem.
Na cesti, v razpoki asfalta.
Dobro, da je ob robu in da je cesta dovoz do hiše...
Vsako jutro se je znova razveselim.
Vztrajno in žareče se obrača k soncu.
Taka je bila prvega septembra letos, okoli osme ure.
