Magnolija. Je mogoče biti tako lep???
Nedelja popoldne, tik pred dežjem. Svetloba je nenavadna, srebrnkasta, mračna.
Tako zelo si želim zadržati lepoto, ki me obdaja. Sonce je nekje za vso to slepečo staro srebrnino in ni mogoče narediti fotografij brez fleša in še tako so barve čisto mimo resničnega.
(Vonj) cvetoče češnje.
V spominu na otroštvo cvetijo tudi divje češnje.
Bili sta dve drevesi, na robu gozda, tik ob našem sadovnjaku. Njuna vrhova sta segala nad vse ostale krošnje in spomladi sem ju videla z moje klopce pred hišo... vonj je bil nežen, sladek in poln.
Vinogradniška breskev. Z malo manj razkošnimi cvetovi, ki rodijo preprost a žlahten in dišeč sadež.
Hortenzija. Razkošna v vseh časih.
Hrušica. Težko pričakovana. Izpod zelenja, zmečkanega od snega in dolge zime, požene mirijade modrikastih zvončkov. Paša za čmrlje, oči, drobne žuželke, ki jim ne vem imena...
