je to tako, kot da bi strupeni kači dolivali strup.
To je menda zapisal starogrški komediograf Menander.
Ne vem, kaj naj si mislim o tem (stavek sem prebrala pred tedni v Sobotni prilogi in me je nagovoril).
O časih, o možeh in ženah iz davne, a domnevno visoke civilizacije.
Mene so (na)učili brati. No, nekaj tisoč let pozneje.
Brati in pisati me je učil moj ajta (dedek).
Nekaj je dodala šola.
In veliko branja so me naučile knjige.
Hvaležna sem za skoraj vse prebrane besede.
 |
In če me nihče ne bi naučil brati, ne bi mogla prebrati niti tistega stavka iz začetka zapisa.
A ko je besed preveč,
pride,
nežna in mehka,
glasba.
In za njo tišina.
Dolga tišina.
