Prišel je lani, pogumni drobceni čudež življenja.
Rodil se je veliko prezgodaj, da bi mogel preživeti brez pomoči.
(Tudi) medicina dela čudeže.
In tako je živel, skoraj tretjino svojega brstečega življenja,
brez maminih prsi, objema, bližine, topline...
a z njeno gorečo ljubeznijo,
za steklom inkubatorja,
tiho je rasel pod njenimi očmi,
redkimi dotiki....
in poslušal njen glas...
 |
| Pod odejico so jaslice in listki/iglice našega minulega Božičnega drevesca... |
...in preživel.
In živi, mali veliki čudež.
Končno v maminem varnem in toplem in mehkem objemu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar