Iz strahu bo zrasel hrast.
Želod,
ki ga je neke zimske noči
prekrila plast slane,
se je s koničasto korenino oprijel
zmrzle zemlje
in čakal na pomlad,
daljni in neskončni čas
stisnjen v seme,
v lupini,
mali,
strašni hrast
z zelenimi spomini.
Ni komentarjev:
Objavite komentar