Deklica in sonce

Iz knjige Medvedki Sladkosnedki, Srečko Kosovel

Danes, 
ko je bilo sonca tudi v Ljubljani obilo 
(kar je napovedovala že jutranja megla), 
sem imela lahko spet ves popoldan odprta balkonska vrata.

                                   Včeraj sem dokončala svoje prvo veliko sonce :). 
Vse se je začelo...
...no, začelo se je nekoč, daaaavno, 
ko je Bog ustvaril Sonce pa Zemljo in vse :))).

Tu, pri meni pa se je začelo letos spomladi (kdaj pa naj se začne ustvarjati Sonce???) 
z ljubkim amigurumijem.
                                                      Ta na sliki je njegov veliki brat :).

 Po tisoč letih sem znova odkrila kvačkanje in razlog je seveda moja mala nečakinja. V zanesenosti sem naredila nekaj parov copatkov in premajhnih kapic pa jopice, vse je tako luštno delati, ker je majceno ;)...
potem pa sem na YouTubu odkrila, da se da skvačkati tudi kaj drugega kot kapice in copatke in jopice in oblekice.

!Amigurumi!

Ta ljubki sonček sonček je majhen, malo večji od dlani. 

Pa hitro je gotov.

Fotografij tistih dveh, ki sem jih naredila, nimam, pa tudi sončka sta že dolgo na svojih mestih. Žal, za razliko od 'tazaresnega' sonca, zmoreta biti le na enem mestu naenkrat...

Zato pa dodajam povezavo, kjer je s pravim odmerkom veselja razloženo, kako se ga/jih naredi.

Če bi kdo nujno potreboval večji odmerek sonca v prihajajočih dneh.

Tu je 'moje' sonce na balkonu, kjer sva se trudila narediti lep selfi, pa ni najbolje uspelo. Prevelika bližina...

No, ta pa je :)! 
Lep in svetal in 'sončen' dan.

"Kako lep bi šele bil malo večji sonček" 

je rekla ena pojoča in nasmejana mlada mamica,  ko je prišla obiskat mojo nečakinjo in je videla tistega majcenega. 

Sem bila 'potihem' kar malo užaljena, ker meni je bil tak všeč, prav praktičen, za povsod.

 A stavek je nekje v moji glavi očitno preživel poletje in ko so zdaj vsi vročinski valovi zagotovo (za letos, seveda) prešli naše kraje, sem se lotila podviga.

Začela sem z eno klobko! 

In jo porabila za polovico obraza. V trgovino, po novo...

 in ne vem, kako sem mogla pozabiti na žarke

 in  ko sem že tretjič v nekaj dneh prišla v trgovino, me je prijazna prodajalka takoj, ko sem vstopila, smeje nagovorila:

"Aaa, je zmanjkalo za žarke, ne? Ja, žarki veliko poberejo :)))"

Pa sem kupila še tretjo in od te je nekaj ostalo. 

Morda pa za en mali sonček?

 

Ker sem kvačkala z malo večjimi petljami (ja, da bi hitreje končala ;))), 

so nastale tudi večje luknje...

Torej je bilo treba sešiti še notranje 'organe', membrano ;), da ne bi polnilo kukalo ven 

(in stara jersey rjuha marelične barve je dobila nov namen).

Malo več dela in ne vem, če sem prihranila kaj časa ;) ... 

In treba je bilo narisati še obraz.

 Zdi se mi, da gleda prijazno :). Sploh glede na to, kje se nahaja. 

Včeraj opoldne

In ker tu pravkar zahaja sonce, še ena lepa, za zvečer. In zvezdno noč.
Srečko Kosovel, seveda:
                                                                     VEČER
                                                              Ptički in travice spijo,
                                                                miška je šla že spat
                                                              preden je sonce ugasnilo,
                                                                 je že utihnil škržat.

                                                             Le veter, ki ves dan je dremal,
                                                                le veter, ki ves dan je spal,
                                                             ko pala je svetla rosa,
                                                               čez polja je pripihljal.


Lahko noč.

Za spečim soncem zahaja resnično sonce, za bloki