 |
| Tako nekako je bil videti naš venček, seveda z manjšimi pentljami in svečami... (Foto: Internet) |
Ko sem bila majhna, smo imeli umetnega, bil je na stojalu (podobnem kot je na fotografiji) in imel je rdeče pentlje... sčasoma je postal 'ofucan'.
Ne vem, kdaj smo naredili prvega iz živega zelenja.
Dokler sem bila doma, sem bila zadolžena za izdelavo.
Gozd v bližini hiše je nudil vse, kar sem potrebovala.
Ob večku, ki je v začetku močno dišal in že klical v spomin Božič, smo molili, ponavadi v nedeljo zvečer, včasih tudi med tednom.
Najprej ugasneš luč.
Nato se prižge svečko.
Kot za rojstni dan :)
Kako čarobno!
Skrivnostno...
Sploh v začetku, ko je gorela le ena...
Ob prižgani sveči je izginil dan in svet z vsemi tegobami in zdelo se je,
da je vse dobro.
In lepo so zvenele adventne pesmi, čeprav molitev je bila vedno skoraj predolga.
Letošnji venček sem spletla iz cipresnih vejic.
Prvi sneg je do tal upognil večjo vejo ciprese, ki je del žive meje, ki raste ob pločniku.
Ko sem šla tistega snežnega večera k maši, sem jo umaknila, hotela sem jo dvigniti 'nazaj', pa ni šlo.
Ko sem se vračala, je veja še vedno visela čez potko.
Stala sem tam in premišljevala, kako naj jo postavim 'na mesto'...
in je prišla misel:
'Nekdo bo vejo odlomil, odžagal, ker 'ovira', torej lahko odlomim nekaj vejic in jih uporabim za adventni venček... čeprav je do takrat še dober teden'...
...poleg tega je cipresa zelo ustrezna za to, ker se ne osipa kot smrečje...
Meni je vedno tako zelo težko lomiti, rezati veje živega drevesa, tako da sem na sprehodih po gozdu pobirala veje, ki so ležale na tleh...
...ki jih je odlomil veter...
In potem sem, čeprav s težavo, odlomila nekaj vej in jih prinesla domov...
Kako so mi dišale roke!
Potem so na balkonu čakale do sinoči.
Šele zvečer sem sedla za kuhinjsko mizo
in pod mojimi rokami je nastal majhen, preprost venček.
...toliko misli in vsega sem vpletla...
Samo zelenje...
...svečke pridejo, sproti...
V ozadju je bila nenavadna glasbena podlaga... album Pet Sounds od Beach Boys...
Venec je vsako leto drugačen. Kot je vsako leto, vsak dan...
Vedno 'uporabim', kar mi pride na pot, pod roko.
Vselej drugačno.
Vselej isto.
Krog...
Ni komentarjev:
Objavite komentar