14.2. 2019, nekje v Ljubljani, zagledam tole:
Še vedno sem tu.
Hvala, Tone Pavček. Ti veš.
Letošnja, malo manj puhasta mimoza (kot lanska, v povezavi)
a meni tako zelo zelo dragocena.
Jutro, 14.2.2019, na poti v Ljubljano.
Eno od sporočil tistega dne.
Posadil jih je oče. Mi se jih veselimo. Hvaležni.
Februarska pomlad v kuhinji. Da lažje čakam tisto zunaj.
Prihaja. Zagotovo.
Zvončki in trobentice
in Marjana Deržaj, Beti Jurkovič ter Miško Hočevar,
1958. in za zmeraj.
